Vsa osebna varovalna oprema, ki se proizvaja oz. daje na trg držav EU mora biti testirana in certificirana po zahtevah evropskih standardov.

Direktiva 89/686/EGS razvršča osebno varovalno opremo (OVO) glede na dva nivoja tveganj: minimalna (OVO kat. I) in smrtna tveganja (OVO kat.III). Vsa tveganja, ki so med minimalnimi in smrtnimi označujemo kot vmesna. Pokriva jih osebna varovalna oprema kategorije II. Delodajalec mora torej za vsako delovno mesto določiti nivo tveganja in izbrati OVO ustrezne kategorije. Za lažji izbor ustrezne OVO je bil razvit sistem označb, ki jih najdemo na izdelkih in/ali embalaži (piktogrami, črkovne in številčne označbe).

KATEGORIJA I

Kategorija I zajema OVO, ki uporabnika varuje pred minimalnimi tveganji, katerih učinke, če so postopni, lahko uporabnik ugotovi varno in pravočasno. V to kategorijo spada izključno OVO za varovanje pred: površinskimi mehanskimi poškodbami, čistilnimi sredstvi z blagim delovanjem, tveganji, s katerimi se srečujemo pri rokovanju z vročimi elementi pri katerih uporabnik ni izpostavljen temperaturi večji od 50° C, atmosferskimi dejavniki, ki niso niti izjemni, niti ekstremni, manjšimi udarci in vibracijami, ki ne prizadenejo vitalnih delov telesa in njihovi učinki ne povzročajo nepopravljive poškodbe organizma. Primeri so: delovna oblačila, bombažne rokavice … Za OVO kat. I ni potrebno testiranje in certificiranje s strani priglašenega organa, je pa proizvajalec odgovoren, da OVO ustreza osnovnim zahtevam direktive in osnovnim standardom za posamezno skupino.

KATEGORIJA II

OVO kat. II pokriva srednja tveganja in mora biti pred začetkom prodaje testirana in certificirana s strani priglašenega organa. Samo tak organ lahko izda dovoljenje za označevanje izdelka z oznako CE. Vsak priglašeni organ ima svojo

identifikacijsko številko. Ime in naslov priglašenega organa morata biti navedena na navodilu za uporabo. Primeri OVO kat. II so: rokavice za mehansko zaščito (odrgnine, ureznine…), zaščitna očala, zaščitna obutev…

KATEGORIJA III

Kategorija zajema OVO, ki je namenjena za varovanje pred smrtnimi nevarnostmi ali pred tveganji, ki lahko resno in nepopravljivo poškodujejo zdravje in katerih učinkov, ki jih predvideva proizvajalec OVO, uporabnik ne more pravočasno ugotoviti. Poleg testnih in certifikacijskih zahtev za kat. II, mora imeti proizvajalec OVO kat. III še neodvisno potrjeno kontrolo kvalitete procesov. (n.pr. ISO 9002). Na izdelku se poleg oznake CE pojavlja še identifikacijska št. priglašenega organa. n.pr CE0120. Priglašeni organ periodično testira OVO kat. III, za katero je izdal certifikat. Primeri OVO kat. III so: rokavice za delo s kemikalijami, zaščitni respiratorji, zaščitna oblačila, čelade…